Živim v Besanconu, vendar sem se rodil leta 1944 v Poligny Jura. Moja družina je bila med letoma 1905 in 1984 lastnica veličastnega, uspešnega in znanega vinogradniškega posestva v Juri zaradi odličnega rumenega vina. Toda zgodovino tega posestva so več kot stoletje zaznamovali tragični in boleči dogodki, povezani z zelo posebnimi in zapletenimi osebnostmi članov te družine, zlasti z odnosom sprevržene, pohlepne in posesivne ženske, ki je na koncu uničila vse okoli sebe in izgubila vse, kar je želela ljubosumno varovati v svoji posesti.
Na večer svojega življenja namreč, zaslepljena z lepimi besedami brezobzirnega moškega, prepusti svoje čudovito posestvo v roke neznancev, ki ga bodo pripeljali v pogubo.
K sreči je v tem dramatičnem vzdušju ženska zaradi materinske ljubezni našla pogum, da se je soočila s krivico, sprevrženostjo svakinje in nenaklonjenostjo nasilnega moža, da bi zaščitila svoje otroke.
Ta pristna, dramatična in zelo izvirna zgodba pa se je po srečnem naključju končala leta 2022. Vnuki nekdanjega lastnika so namreč po dolgotrajni pravni bitki pravkar pridobili pravico do nakupa posestva, da bi ponovno zasadili vinograd.
Pravkar sem o tem napisal knjigo "Les tulipes Sauvages éditions Baudelaire", ki ne pripoveduje le o celotni zgodovini tega posestva, temveč tudi o zgodovini neke dobe s pomanjkljivostmi, krutostmi, a tudi strastmi: o dobro opravljenem delu, ljubezni do zemlje in vina. Prav tako sem želel izpostaviti vso dvoumnost značajev akterjev te zgodbe, njihov pohlep, sebičnost in umik, obenem pa vzporedno izpostaviti pogum in odločnost te ženske (moje matere), ki se je borila za zaščito naju s sestro, da ne bi končali kot Pepelke v rokah te tete, ki naju je sovražila.
Pošiljam vam to zgodbo, ki je sprožila spontan odziv mojih bralcev, (vendar bi po njej morali posneti film! ...)
Zahvaljujem se vam, da ste me prebrali in morda kaj naredili z mojo zgodbo.